Na zaraščenih nekdanjih pašnikih, starih, neuporabljenih vrtnih površinah ali na naravnih legah imajo posebno vlogo kazalci. Preden se zelena površina povrne, je treba tamkajšnje divje rastline natančneje pregledati. Nakazujejo, ali je površina primerna za načrtovano zasaditev, kako jo je treba pripraviti in ali je treba tla izboljšati.
Opredelitev kazalnih rastlin
- moralo je podivjati
- več rastlin neke vrste se je naselilo, večja je verjetnost, da bo nekaj povedala o tleh
- nekatere kazalke imajo več pomenov
- če se zemlja spremeni, se spremeni tudi raznolikost rastlin
Rastline kazalke od A do E
poljski badelj(Cirsium arvense)
Čeprav je ta rastlina doma predvsem na poljih in zaraščenih površinah, se lahko uveljavi tudi na vrtu, če najde optimalne razmere. Njegove značilnosti so trnasti listi in majhni vijolični cvetovi, ki jih pogosto obiščejo žuželke. Kjer poljski osat stoji v gostih združenjih, so tla pogosto ilovnata in globoka. Badelj ima korenine, ki lahko, če je lokacija primerna, prodrejo v tla do globine več kot 2 m.
Poljska preslica(Equisetum arvense)
Velike skupine teh preslic so opazne na vlažnih cestah, v jarkih ali na močvirnih travnikih. Rastline imajo dolge zelene poganjke, vendar brez listov. Korenike se oblikujejo pod zemljo in se razvejajo globoko v zemljo. Kjer je poljska preslica pogosta, so tla ilovnata, vlažna ali mokra in pogosto tudi zbita. Druge rastline na takšnih legah težko uspevajo, lahko pa spomladi to uspe tudi travniška penasta zelišča (Cardamine pratensis) z majhnimi vijoličnimi cvetovi najdemo tam.
Opomba: Sorodna gozdna preslica (E. sylvaticum) velja za kazalko za mokro zemljo v gozdu, pojavlja se tudi na robovih močvirja.
Poljska mačeha(Viola arvensis)
Ta majhna, divja oblika
Terenski vitel(Convolvulus arvensis)
Oblikuje majhne, bele do rožnate lijakaste cvetove in se rad vije po drugih rastlinah ali ograjah. Vitel velja za trdovraten poljski plevel zaradi svoje odpornosti in razvejane mreže korenin. Kjer se je razširila, so tla ohlapna, bogata z dušikom in ilovnata. Če na vrtu raste veter, lahko hitro preraste cele gredice.
Velika kopriva(Urtica dioica)
Ta dobro poznani plevel na mestih, ki mu ustrezajo, tvori goste, zmatirane kepe, ki jih je težko odstraniti. Kjer se pojavlja kopriva, so tla pogosto bogata z dušikom in mokra ter včasih preveč pognojena. Na podobnih, bolj suhih legah se dobro počutijo tudi naslednje kazalke:
- regrat (Sekta Taraxacum. Ruderalia)
- Celandin (Chelidonium majus)
- Piščanec (Stellaria media)
- Cikorija (Cichorium intybus)
Vrste Speedwell(Veronika)
Za vse so značilni majhni, neopazni modri cvetovi. Tudi samo zelišče je precej majhno. Posamezne vrste se pogosto pojavljajo na tleh, ki so ilovnata in nasičena z dušikom. Te lastnosti tal imajo raje tudi druge rastline, ki zato pogosto rastejo v konkurenci vrtnin ali poljskih rastlin:
- Pastirska torbica (Capsella)
- repinca (Arctium)
- Cornflower (Cyanus segetum)
- Tansy (Tanacetum vulgare)
- Poletna mlečnica (Euphorbia helioscopia)
- Vrste mrtve koprive (lamij)
Rastline kazalke od F do H
francosko zelišče(Galinsoga parviflora)
Zaradi majhnih, okroglih cvetov se tej rastlini reče tudi zelje gumba. francosko zelišče
Gosji badelj(Sonchus)
Ta rastlina je tudi eden od tipičnih poljskih plevelov in se rada naseli v bližini mest, bogatih s hranili, ki so pognojena z dušikom. Kot pri marsikaterem bodiku, se je plevela težko znebiti, še posebej na vrtu. Čeprav ta badelj nima koreninskih korenin, ima korenike, ki lahko ponovno poženejo iz vsakega dela. Na istih legah rade rastejo tudi vrste kamilice (Matricaria in Tripleurospermum). Še posebej tisti brez sevanja (M. discoidea) ali kamilico brez vonja (T. inodorum).
Giersch(Aegopodium podagraria)
Čeprav so listi te rastline užitni in zelo okusni, je mleta trava zelo trdovraten plevel, ki se hitro širi in se dobro znajde na senčnih legah. Poleg sence Giersch označuje tudi mokre, ilovnate in dušikove kraje. Če so to senčna zelena območja, lahko tam najdete druge rastline:
- Praproti
- Mahovi
- Lesna kislica (zlasti na tleh, ki so tudi kisla)
Opomba: Kisla tla v gozdu nakazuje tudi lesna kislica (oxalis).
Podmebelj(Tussilago farfara)
Ta rumeno cvetoča sončnica je ena prvih spomladanskih rastlin. Še pred listi se pojavijo cvetovi na dolgih pecljih. Podbež se širi na mestih, ki so suha, topla, ilovnata in kamnita. Poleg tega imajo tla običajno večjo vsebnost apna. Če se rastlina v velikem številu pojavlja na ledini, se podbež imenuje in prikazuje izmenično vlažna mesta, od katerih se nekatera popolnoma posušijo, druga pa preplavijo nagibati se.
Rastline kazalke od K do W
Koruzni mak(Papaver rhoeas)
Ta čudovita roža je bila v preteklosti pogosto najdena poleg koruznic na robovih polj in je po definiciji poljski plevel. Danes je rdečecvetna rastlina veliko redkejša, vendar se lahko široko razširi v primerni zemlji in brez konkurenčnega pritiska. To še posebej velja na toplih, dobro pognojenih, ilovnatih in apnenčastih legah. Tudi mullein (Verbascum) lahko na istih mestih raztegne svoja impozantna socvetja z dodatno kamnito podlago. Enoletni ali trajni trajni cvetovi rumeni.
Vrste detelje(trifolij)
Še posebej zajčja detelja (T. Arvense) in belo deteljo (T. repens) so lahko po definiciji kazalke. Pogosto rastejo na legah, ki so bogate z dušikom, včasih pa ravno nasprotno, torej na revnih tleh, kjer lahko tvorijo goste sestoje. Medtem ko je pritisk konkurence drugih rastlin velik na dobro pognojenih tleh, lahko detelja vpliva na sebe slaba tla zaradi svoje sposobnosti samega shranjevanja dušika proti drugim pridelkom potisniti skozi. Klee označuje tudi strnjena tla.
plazeči mast(Ranunculus repens)
- Bedstraw (Galium verum)
- Ploščati grah (latirus)
Pikantni stonecrop(Sedum acre)
Ta majhna rastlina, znana tudi kot kamenček, se pogosto goji na vrtovih. Vendar raste tudi divje in ima raje suha, apnenčasta tla. Pojavlja se tudi na kamnitih tleh in za rast potrebuje zelo malo zemlje, zato se pogosto uporablja za ozelenitev streh ali suhih zidov.
Kavčna trava(Elymus)
Ti pleveli so pri vrtnarjih zelo nepriljubljeni, saj jih ni le težko odstraniti, ampak tudi poženejo iz vsakega dela korenike. Poleg tega se lahko širi s semeni. Zadovoljuje se s peščenimi do ilovnatimi tlemi, rad pa raste tudi na strnjenih legah, saj korenine ne segajo pregloboko v zemljo. Edina stvar, ki jo kavč ne dobi tako dobro, je senca, zato raje raste na soncu.
kislica(Rumex)
Velika kislica (R. acetosa) Predvsem pa velja, da je pašne plevele težko odstraniti, saj se razmnožuje tam, kjer v tla pride še posebej velika količina dušika. Poleg tega ji s svojimi velikimi listi uspe izpodrivati druge rastline. Mala kislica (R. acetosella), ki se lahko uporablja tudi kot rastlina solate, rad raste tudi na s hranili bogatih tleh, ki so tudi kisla in peščena. Lahko pa obe rastlini uspevata tudi v ilovnatih tleh.
Vrste trpotca(Plantago)
Obstaja več vrst trpotca, od tega (P. lanceolata) in navadni trpotec (P. glavni) najbolj znani so. Včasih se uporabljajo kot zdravilne rastline in se pojavljajo na mestih, ki so bogata z dušikom, peščena do ilovnata in apnenčasta. Rastline rozete dobro uspevajo tudi na strnjenih tleh. Pogosto jih je mogoče najti ob poti.
Divja dražeča(Dipsacus fullonum)
Te rastline ne najdemo več pogosto tam, kjer raste, lahko pa tvori večje sestoje. Zanj je značilna velikost in vijolična socvetja, ki jih čmrlji radi obiskujejo. Divka raste na mestih, ki so kamnita in bogata z apnom in ki so bila tudi pognojena z dušikom.
Divji korenček(Daucus carota subsp. karota)
Divji sorodnik gojenega korenja ima podobne liste kot ti, vendar tvori nekaj bolj ali manj dolgih cvetnih stebel z dežnikastimi cvetovi. Vonj zdrobljenega korenja pomaga ločiti divji korenček od drugih krovnih rastlin Listi, ki spominjajo na korenje, in po drugi strani beli dežniki na sredini imajo temno barvo Cveti. Dvoletna zel uspeva na rahlih, peščenih in kamnitih tleh, kjer lahko razvije svoje korenine do 60 cm globine.