244 ptic selivk v Nemčiji

click fraud protection
Vrste ptic selivk v Nemčiji

kazalo

  • Kaj so ptice selivke?
  • Migrant na dolge razdalje
  • Vrste ptic selivk od A do O.
  • Od P do Ž
  • Migranti na kratke in srednje razdalje
  • Vrste ptic selivk od A do L.
  • Od M do Ž
  • Mešane oblike
  • Ptice selivke v Nemčiji: delni migranti
  • Ptice selivke kot zimski gostje v Nemčiji
  • Pogosto zastavljena vprašanja

Vse ptice so že tam... toda katere ptice pozimi dejansko odletijo? Predstavljamo vam 244 znanih ptic selivk v Nemčiji.

Na kratko

  • za določen čas preseliti na drugo mesto
  • migrant na kratke razdalje glede na razdaljo; Migranti na dolge razdalje in delni migranti
  • Nemčija kot zimovanje za nekatere ptice selivke s severa

Kaj so ptice selivke?

Po vsem svetu je približno 50 milijard ptic selivk. Vse to so ptice, ki po gnezditveni sezoni zapustijo svoja gnezditvena območja, se preselijo v drug kraj in za novo gnezditveno sezono odletijo nazaj v svoje gnezditveno območje. Kdaj in kje zapustijo ptice selivke, je odvisno od vrste. Ptice selivke v Nemčiji običajno odletijo v toplejše regije na jugu na začetku hladne sezone. Ptice selivke pokrivajo razdalje različnih dolžin. Razlika je narejena glede na razdaljo

  • Prebivalne ptice
  • Možganske ptice
  • Delni snemalnik
  • Selivke na dolge razdalje (približno 2/3 ptic selivk v Nemčiji)
  • Selivke na kratke in srednje razdalje (približno 1/3 ptic selivk v Nemčiji)
leteče ptice selivke v formaciji V

Opomba: Da bi prihranili energijo, ptice pogosto letijo v tipični V-formaciji. Šibkejši člani letijo v drsnem toku in tako dobijo majhen zagon.

Migrant na dolge razdalje

Selivke na dolge razdalje so ptice selivke, ki potujejo predvsem na velike razdalje, pogosto več tisoč kilometrov. Poleg tega letijo

  • večinoma ponoči
  • sam, redko v jatah
  • ob določenih časih letov (na točen dan)

Zaradi prevožene dolge razdalje se kolesarji na dolge razdalje pozno poleti ali zgodaj jeseni premaknejo proti jugu in se vrnejo šele pozno spomladi. Tipični predstavniki te skupine so:

Vrste ptic selivk od A do O.

  • Alpski striž (Tachymarptis melba)
  • Ostrigar (Haematopus ostraleguss)
  • Bela motacila (Motacilla alba)
  • Drevesni sokol (Falco subbuteo)
  • Drevesna peska (Anthus trivialis)
  • Navadni smrk (Gallinago gallinago)
  • pokrovače (Aythya marila)
  • Gorski ščinkavec (Fringilla montifringilla)
  • Gorski peličar (Phylloscopus bonelli)
  • Tasmanska sinica (Remiz pendulinus)
  • Čebelarka (Merops apiaster)
  • modro grlo (Luscinia svecica)
  • Navadni košček (Anthus campestris)
  • Whinchat (saxicola rubetra)
  • Blackcap (Sylvia communis)
  • Veliki trstičnjak (Acrocephalus arundinaceus)
Veliki trstičnjak na veji
Trstičnjak jeseni pogosto premaga velike razdalje.
  • Temna škampa (Puffinus griseus)
  • Temna voda (Tringa erythropus)
  • Jastreb sku (Stercorarius longicaudus)
  • Feldschwirl (Locustella neevia)
  • Ospre (Pandion haliaetus)
  • Mala obročkana roza (Charadrius dubius)
  • Navadna čigra (Sterna hirundo)
  • Vrtna pevka (Sylvia borin)
  • Navadna rdečkarica (Phoenicurus phoenicurus)
  • Rumeno-rjavi peličar (Phylloscopus inornatus)
  • Rumenoglavi rumeni škof (Motacilla flava)
  • Rumeni posmehovalci (Hippolais icterina)
  • Sivoprsi peskovci (Calidris melanotos)
  • Siva muharica (Muscicapa striata)
  • Zelena pevka (Phylloscopus trochiloides)
  • Ruff (Philomachus pugnax)
  • mrhovina kumarica (Carpodacus erythrinus)
  • Čipkasti obroč (Pluvialis squatarola)
  • Rattlecap (Sylvia curruca)
  • Mali Moorhen (Porzana parva)
  • Teal raca (Anas querquedula)
  • Knutt (Calidris canutus)
  • kukavica (Cuculus canorus)
  • Arktična čigra (Sterna paradisaea)
  • lososova čigra (Gelochelidon nilotica)
  • Lopatar (Anas clypeata)
  • Navadni striž (Apus apus)
  • hišni martin (Delichon urbica)
  • Slavček (Luscinia megarhynchos)
  • nočna čaplja (Nycticorax nycticorax)
  • Rdečehrbti sračič (Lanius collurio)
  • Odinov jereb (Phalaropus lobatus)
  • Orpheusspötter (Hippolais polyglotta)
  • ortolan (Emberiza hortulana)
leteči hiter kot vrsta ptic selivk
V Nemčiji najdemo navadne striževe.

Od P do Ž

  • Navadni bog (Limosa lapponica)
  • Zlata oriola (Oriolus oriolus)
  • Vijolična čaplja (Ardea purpurea)
  • Plenilska čigra (Sterna caspia)
  • Lastovka (Hirundo rustica)
  • Vihčevec (Numenius phaeopus)
  • Brent Goose (Branta bernicla)
  • Rohrschwirl (Locustella luscinioides)
  • Rdečenogi sokol (Falco vespertinus)
  • Rdečevratna gos (Branta ruficollis)
  • Evropska rdečevratka (Anthus cervinus)
  • Rdečeglavi sračič (Lanius senator)
  • Rdeča nožnica (Tringa totanus)
  • Avocet (Recurvirostra avosetta)
  • Sanderling (Calidris alba)
  • Trstičnjak (Acrocephalus schoenobaenus)
  • Schlagschwirl (Locustella fluviatilis)
  • Arktični pomornik (Stercorarius parasiticus)
  • Mali orel (Aquila pomarina)
  • Črni zmaj (Milvus migrans)
  • Črna štorklja (Ciconia nigra)
  • kentski rož (Charadrius alexandrinus)
  • šaš (Acrocephalus paludicola)
  • Lastovki galeb (Xema sabini)
  • Spatula sku (Stercorarius pomarinus)
  • Vrabec (Accipiter nisus)
Vrabec na deblu drevesa
Vrabci so tudi ptice selivke.
  • Vrablji jastreb (Sylvia nisoria)
  • Spurhammer (Calcarius lapponicus)
  • Ostrosti košček (Anthus richardi)
  • Kalček (Luscinia luscinia)
  • pšenica (Oenanthe oenanthe)
  • hodulja (himantopus himantopus)
  • močvirski pesek (Limicola falcinellus)
  • Močvirski pevec (Acrocephalus palustris)
  • Trstičnjak (Acrocephalus scirpaceus)
  • Ribniški pesek (Tringa stagnatilis)
  • Temminck peskovnik (Calidris temminckii)
  • Thorov jereb (Phalaropus fulicarius)
  • Pigasta muharica (Ficedula hypoleuca)
  • Črna čigra (Chlidonias niger)
  • Pegasti Moorhen (Porzana porzana)
  • Grlica (Streptopelia turtur)
  • peščeni martin (Riparia riparia)
  • prepelice (Coturnix coturnix)
  • koruzna koruza (Crex crex)
  • Lesna pevka (Phylloscopus sibilatrix)
  • Sokol selec (Falco peregrinus)
  • Brkata čigra (Chlidonias hybrida)
  • Belokrila čigra (Chlidonias leucopterus)
  • Bela štorklja (Ciconia ciconia)
  • Valovni tekač (Oceanodroma leucorhoa)
  • Reverzibilni vrat (Jynx torquilla)
  • Medonosni brenček (Pernis apivorus)
  • Hoopoe (Upupa epops)
  • travniška jajka (Anthis pratensis)
  • Montagujeva harrier (Circus pygargus)
  • Kozji molznik (Caprimulgus europaeus)
  • Chiffchaff (Phylloscopus collybita)
  • Mala grenčica (Ixobrychus minutus)
  • Mala goska (Anser erythropus)
  • Mala čigra (Sternula albifrons)
  • Mali pesek (Calidris minuta
Chiffchaff na veji
V zimskem času pljuskavec leti tudi na jug.

Migranti na kratke in srednje razdalje

Migranti na kratke razdalje pa le redko prevozijo več kot 2000 kilometrov. V njej preživijo večino zim

  • južna Evropa
  • Zahodna Evropa
  • sredozemska območja

Ptice selivke te vrste so odvisne od podnebja. Čim milejša je zima, tem kasneje se premaknejo proti jugu. Zaradi sorazmerno kratke razdalje je mogoče migrante na kratke razdalje v Nemčiji najti prej spomladi kot migrante na dolge razdalje.

Opomba: Če je zima še posebej mila, se nekatere ptice selivke kratkega dosega niti ne premaknejo proti jugu. Tako kot žerjavi preprosto ostanejo v Nemčiji.

Migranti na kratke razdalje so:

Vrste ptic selivk od A do L.

  • Alpenbraunelle (Prunella collaris)
  • Dunlin (Calidris alpina)
  • bradata sinica (Panurus biarmicus)
  • Severni oš (Morus bassanus
  • Gorski pipit (Anthus spinoletta)
  • liska (Fulica atra)
  • Shelduck (Tadorna tadorna)
  • kavka (Corvus monedula)
  • Eider (Somateria mollissima)
  • Raca z dolgim ​​repom (Clangula hyemalis)
  • Kingfisher (Alcedo atthis)
  • nebeški škranec (Alauda arvensis)
  • skalna čigra (Ptyonoprogne rupestris)
  • križec (Loxia curvirostra)
Križanec na smreki
Pozimi je večja verjetnost, da se križanci najdejo na jugu.
  • Goosander (Mergus merganser)
  • Siva škampa (Motacilla cinerea)
  • Sneg (Pyrrhula pyrrhula)
  • Serinus serinus
  • Zlato kladivo (Emberiza citrinella)
  • Zlata roza (Pluvialis apricaria)
  • siva gos (Anser anser)
  • Siva čaplja (ardea cinerea)
  • kodranček (Numenius arquata)
  • Jastreb (Accipiter gentilis)
  • Veliki ponir (Podiceps cristatus)
  • Črni rdeči pegast (Phoenicurus ochruros)
  • Dunnock (Prunella modularis)
  • škrjanec (Lullula arborea)
  • Labod nemi (Cygnus olor)
  • Golob (Columba oenas)
  • Velika sinica (Parus major)
  • Pochard (Netta rufina)
  • Veliki kormoran (Phalacrocorax carbo)
  • Kokošji har (Circus cyaneus)
  • Žerjav (grus grus)
  • Kratkokljuna gos (Anser brachyrhynchus)
leteči žerjav kot ptica selivka, ki živi v Nemčiji
Žerjavi so tipični migranti kratkega dosega.

Od M do Ž

  • Navadni brenček (Buteo buteo)
  • Peskavec (Calidris maritima)
  • omelični drozd (Turdus viscivorus)
  • Sredozemski galeb (Larus michahellis)
  • Srednja žaga (Mergus serrator)
  • črna kapa (Sylvia atricapilla)
  • Črna obročkasta roza (Charadrius morinellus)
  • Rogati ponir (Podiceps auritus)
  • Wigeon (Anas Penelope)
  • Črnovratni potapljač (Gavia arctica)
  • Sivi sračič (Lanius excubitor)
  • obročasti drozd (Turdus torquatus)
  • Grenčica (botaurus stellaris)
  • Rdečekrilci (Turdus iliacus)
  • Rdeči zmaj (Milvus milvus)
  • Žametna raca (Melanitta fusca)
  • Navadna zlatooka raca (Bucephala clangula)
  • Gadfly (Anas strepera)
  • Repasta sinica (Aegithalos caudatus)
  • Črnovratni ponir (Podiceps nigricollis)
  • klepet (Saxicola rubicola)
  • Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus)
  • orel belorepec (Haliaeetus albicilla)
  • Velika čaplja (Ardea alba)
  • Pevski drozd (Turdus philomelos)
  • Zlati jereb (Regulus ignicapilla)
  • Pintail (anas acuta)
  • Rdečegrli potapljač (Gavia stellata)
  • Kratkouha sova (Asio flammeus)
  • Pochard (Aythya ferina)
  • Premogovnik (Periparus ater)
  • Guillemot (Uria aalge)
  • Kestrel (Falco tinnunculus)
  • Fieldfare (Turdus pilaris)
  • Uhasta sova (Asio otus)
  • Zippammer (Emberiza cia)
  • Mali galeb (Larus minutus)
  • Ubijalec palčkov (Mergellus albellus)
  • Miniaturna muharica (Ficedula parva)
  • Mali ponir (Tachybaptus ruficollis)
črni in rdeči mali ponir v vodi
Vidni mali ponir je tudi ena izmed ptic selivk v Nemčiji.

Mešane oblike

Obstajajo tudi nekatere vrste ptic selivk, ki so selivke na kratke in dolge razdalje. Kje se posamezne ptice na koncu naselijo, je odvisno od dejavnikov, kot sta temperatura ali regija. Ta skupina vključuje zlasti:

  • Sendvič čigra (Sterna sandvicensis)
  • Lesni peskovnik (Tringa glareola)
  • Navadni pesek (Actitis hypoleucos)
  • Sivi strnad (Emberiza calandra)
  • Greenshank (Tringa nebularia)
  • Črni rdeči pegast (Phoenicurus ochruros)
  • Mali črnohrbti galeb (Larus fuscus)
  • Mavrska raca (Aythya nyroca)
  • močvirska unja (Circus aeruginosus)
  • Obročasta plovka (Charadrius hiaticula)
  • Mala čaplja (Egretta garzetta)
  • Labod oslov (Cygnus cygnus)
  • Obrni kamen (Arenaria interpres)
  • Godwit (Limosa limosa)
  • Woodcock (Scolopax rusticola)
  • Lesni peskovnik (Tringa ochropus)
  • Miniaturni ščitnik (Lymnocryptes minimus)
  • Mali labod (Cygnus columbianus bewickii)
Špig kot ptica selivka v Nemčiji
Kako daleč leti šopek jeseni, je odvisno od populacije.

Ptice selivke v Nemčiji: delni migranti

Obstajajo pa tudi vrste ptic, od katerih se le nekaj primerkov premakne na jug. Glede na vrsto ptic, regijo in temperaturo so to na primer samo samice ali posamezne skupine. Med udeleženci so naslednje ptice, ki se pojavljajo v Nemčiji:

  • Evropska siska (Acanthis cabaret)
  • Bela motacila (Motacilla alba)
  • Evropska ciga (Carduelis flammea)
  • Modra sinica (Cyanistes caeruleus)
  • Šinč (Fringilla coelebs)
  • Evrazijski jay (Garrulus glandarius)
  • Skin (Spinus spinus)
  • Heckegirlitze (Serinus serinus)
  • Zelenič (Carduelis chloris)
  • Čipka (Vanellus vanellus)
  • Teal (Anas crecca)
  • Lesni golob (Columba palumbus)
  • Trstni strnad (Schoeniclus schoeniclus)
  • evropski robinec (Erithacus rubecula)
  • Zvezda (Sturnus vulgaris)
  • Zlatar (Carduelis carduelis)
  • mlakarica (Anas platyrhynchos)
  • Wren (Troglodytes troglodytes)
Evropski robin na drevesnem deblu
Pozimi nas ne zapustijo vsi robinji.

Opomba: Imena sovedno velja samo regionalno. Robin je selivka kratkega dosega v Severni Evropi, vendar je ptica, ki živi že v Srednji Evropi.

Ptice selivke kot zimski gostje v Nemčiji

Obstajajo pa tudi ptice selivke, katerih cilj je Nemčija. Prihajajo predvsem iz Skandinavije, baltskih držav in Rusije. Okoli 60 vrst ptic selivk je torej domačih pri nas le v hladnem obdobju. Tej vključujejo:

  • Atlantski skoter (Melanitta nigra)
  • Gorski povodni konj (Carduelis flavirostris)
  • Beločela gos (Anser albifrons)
  • Kittiwake (Rissa tridactyla)
  • Navadna luba (Gavia vedno)
  • Črni guillemot (Cepphus grylle)
  • kanadska gos (Branta canadensis)
  • Merlin (Falco columbarius)
  • Severnoevropski črnoglavi galeb (Chroicocephalus ridibundus)
  • fižol gos (Anser fabalis)
  • Snežni strnad (Plectrophenax nivalis)
  • voščilo (Bombycilla garrulus)
  • Redki: rakovi poniri (vsi vsi)
  • pomorček (Stercorarius skua)
  • Stepski galeb (Larus cachinnans)
  • Plažni pipit (Anthus petrosus)
  • Modra sojka (Nucifraga caryocatactes)
  • Dipper (Cinclus cinclus)
  • Gos (Branta leucopsis)
Vosek kot ptica selivka pozimi v Nemčiji
Lepega voska običajno lahko občudujemo le kot zimskega gosta.

Opomba: Nekateri migranti na kratke razdalje so tudi zimski gostje, saj severne vrste iste populacije potujejo le na krajšo razdaljo do Nemčije.

Pogosto zastavljena vprašanja

Zakaj ptice selivke letijo v toplejša območja?

Ptice selivke same po sebi ne motijo ​​mraza, vendar je naravna zaloga hrane pozimi manjša. To je zato, ker se večina žuželk pozimi skriva za drevesnim lubjem ali v tleh, tako da jih ptice ne morejo več doseči. Da bi imeli dovolj hrane, se morajo nato preseliti v toplejša območja, kjer še vedno najdemo žuželke.

Kako ptice selivke najdejo pot do svojih zimovnikov in nazaj?

To ni bilo dokončno razjasnjeno. Najbolj priljubljena teorija pa je, da ptice selivke uporabljajo lasten magnetni čut za orientacijo v zemeljskem magnetnem polju. Poleg tega ptice verjetno prepoznajo določene točke v pokrajini. To pomeni, da se njihova gnezda po vrnitvi spet brez težav najdejo.

Kako dolgo in daleč letijo ptice selivke?

Odvisno od vrste. Letalske poti in zimske sobe se med posameznimi pticami selivkami razlikujejo. Najdaljši let je bil zabeležen oktobra 2020. Pri tem je navadni bogček prevozil več kot 12.000 kilometrov.

Kako ptice selivke vedo, kdaj bo v Nemčiji spet toplo?

Ptice selivke to znanje podedujejo, tako da intuitivno vedo, kdaj bo v Nemčiji spet topleje. Lahko pa se tudi spontano odzovete na nepričakovane vremenske situacije, ko ste zunaj. Če zima traja v tej deželi čez kakšno leto malo dlje, se ptice na poti ustavijo in čakajo na toplejše dni.

Prijavite se na naše glasilo

Pellentesque dui, non felis. Mecenski samec