Mansardna streha: 10 prednosti in slabosti

Secesija in prelom stoletja bo verjetno marsikomu šlo v mislih ob pogledu na mansardno streho. Uveljavitev oblike strehe sega še dlje v zgodovino. Vendar njegova premišljena zasnova do danes ni izgubila svoje aktualnosti. Razložimo prednosti in slabosti ter podamo koristne informacije o gradnji.

oblika in oblikovanje

Mansardna streha je nastala v 16. stoletju. in 17 stoletja, kjer so ga uporabljali, da bi reprezentativnim mestnim hišam in palačam zagotovili dobro ravnotežje med površino sten in streho. Tako kot Belle Etage je bila postavljena v 19 Stoletju takrat v skoraj obveznem kanonu arhitekturnega jezika višjega razreda. Navsezadnje je mansardna streha a poševna streha, ki s strešno površino, ki postane bolj strma v spodnjem delu, obrne zgornjo "normalno" etažo. Če pogledamo obratno, bi lahko rekli, da mansardna streha nastane, če pogledamo strešne površine upogiba na zunanji strani, da ustvari drugo nadstropje na podstrešju s polnopravnimi sobami z ravnimi stenami prilagoditi.

funkcijo

Danes ima mansardna streha poleg oblikovalskega učinka še eno, nezanemarljivo funkcijo. Številni ureditveni načrti s številom nadstropij in višino napuščev urejajo stopnjo konstrukcijske rabe območja. Z umestitvijo zgornjega nadstropja v streho, v nasprotju s klasičnim Dvokapna streha – veliko bolj uporabna etaža z dvokapno streho primer bi bil. Klasična slogovna ureditev mansardne strehe tako dobi nov pomen za izčrpavanje zakonskih gradbenih zahtev.

Gradnja

Strukturno je mansardna streha vedno streha z gredicami. Ker se strešna ploskev upogne navzgor, špirovci ne morejo potekati od napušča do slemena in se tako ne morejo upreti drug na drugega. Podstrešje je praviloma vgrajeno v strešno konstrukcijo kot leseno ogrodje. Na te stene sloni osrednja greda, ki služi tudi kot prag za položnejšo zgornjo streho. Odvisno od uporabe je okvir z zatiči mogoče zazidati v polne stene, tako da se človek na podstrešju zave šele ob pogledu skozi okno. Z vgradnjo kolenčnega zidu od tal do stropa se z notranje strani ne opazi niti strmega podstrešnega naklona. Hkrati pa strm naklon strehe omogoča vgradnjo normalnih fasadnih oken in s tem neomejeno dobro osvetljenost in prezračenost prostorov.

Statični izziv

Pri izvedbi mansardne strehe je posebna pozornost namenjena statiki. Spodnja klasična dvokapnica prenaša obremenitve, ki delujejo na strešno površino neprekinjene špirovce do zunanjih sten stavbe in od tod preko komponent temeljev v Prst. V povezavi z zunanjimi stenami ali dodatnim ojačitvenim nosilnim slojem nastane stabilen statični sistem v obliki trikotnika. Pri mansardni strehi pa so z zvijanjem strešne ploskve navzven kontinuirni špirovci prekinjeni in izmaknjeni iz ravne linije. Zlasti obremenitve v zgornjem delu strehe razvijejo jasen pritisk navzdol, ko se obremenitve prenesejo, in tudi navzven v območju upogiba. Pomembno je strukturno absorbirati ta zunanji pritisk in preprečiti, da bi streha popustila. V ta namen je nad podstrešjem običajno nameščena plast tramov ali pa je predvidenih več kovinskih veznih palic. Pogosto se ti elementi vizualno sploh ne pojavijo, saj izginejo v stenah ali stropu podstrešja.

Naklon strehe

Sedaj se je že govorilo o dveh različnih naklonih strehe in zgornji strehi ter spodnji strehi. Toda katere težnje se razumno uporabljajo? Očitna je predpostavka, da mora biti spodnja polovica strehe strmejša od zgornje strehe, da se doseže značilna silhueta strehe. Za strme strehe so običajni nakloni vsaj 45 stopinj, smiselno pa je imeti 50 stopinj in več. Nemalokrat se najdejo nakloni tudi do 70 stopinj, da bi čim bolj optimalno izkoristili notranji prostor zadaj. Zgornja streha pa je lahko nagnjena pod skoraj poljubnim kotom. Da tu ne ustvarjamo nepotrebnega in neuporabnega prostora, se običajno uporablja največji naklon 30 stopinj, pogosto manj. Po drugi strani pa v slemenskem delu skorajda ni mansardne strehe pod 15 stopinj, saj klasično uporabljene strešne kritine le v omejenem obsegu opravljajo svojo funkcijo pri položnejših naklonih.

Prednosti in slabosti

Seveda pa mansardna streha nima le prednosti, ampak tudi nekaj pomanjkljivosti. V nadaljevanju tako pozitivni kot negativni vidiki tega oblika strehe na kratko osvetljeno:

Prednosti

• Velika pridobitev uporabne prostornine mansarde zaradi velikega naklona v spodnjem delu strehe
• Zmanjšanje neuporabne strešne površine na podstrešju zaradi položnejšega naklona zgornje strehe
• Kakovostna pridobitev uporabnosti prostorov v mansardi zaradi bolj navpičnih sten brez velikih poševnih stropov in uporabe običajnih fasadnih oken
• Pridobite na "optični teži" strehe in tako omogočite bolj uravnoteženo zasnovo glavne konstrukcije s streho
• Prednosti načrtovanja stavbe pri omejevanju višine napuščev in morebitne odčitane etažnosti

Slabosti

• Visok strukturni napor za nosilno strukturo
• Številni detajlni načrti za okenske povezave, spreminjanje naklona strehe itd. potrebno
• Klasične strešne kritine na strmem strešnem območju s previsokim naklonom so možne le z dodatno zaščito
• Mansardni prostor je bolje uporaben kot "navadna" dvokapnica, a še vedno ni popolna etaža
• V sodobnem gradbenem pravu je to težko uresničiti brez zakonskih izjem z določitvijo zazidalnih načrtov.

Mansardna streha danes

Razcvet mansardnih streh je morda mimo, a jih še vedno vedno znova najdete v novozgrajenih objektih. Ni pa vse, kar je videti, prava mansardna streha. Ker da bi izkoristili optične in včasih tudi gradbenopravne prednosti mansardne strehe, brez konstruktivne Pogosto se je treba potruditi za izvedbo »normalnih« etaž v masivni konstrukciji z izjemno strmo strešno površino prikrito. Položnejši, zgornji del strehe se nato postavi kot prava strešna konstrukcija ali pa se namesto nje izpusti ravna streha popolnoma. Koliko koncept mansardne strehe pri nas še velja, je na koncu prepuščeno gledalcu. Dejstvo pa je, da je s konstrukcijskega vidika v teh primerih ohranjeno le malo prave mansardne strehe iz prejšnjih časov.

Več o strehi/podstrešju