Izdelava žive meje Benje je enostavna in ne zahteva preveč materiala. Če je na vrtu dovolj grmovja, je praktično zastonj. Samo plastenje zahteva nekaj dela.
Do točke
- Žive meje Benje so sestavljene iz grmičevja in obrezkov različnih vrst lesa
- svež grmičevje se lahko izkaže
- Grmi in drevesa potem rastejo sami
- Živali in rastline najdejo zatočišče
- predelamo lahko tudi druge vrtne odpadke
Kazalo
- Opredelitev žive meje Benje
- Ustvarite Benje živo mejo
- Pravi material
- Potrebno orodje
- Izdelava žive meje Benje – navodila
- Zanimivosti o živi meji Benje
- Vprašanja o živi meji iz mrtvega lesa
Opredelitev žive meje Benje
Živa meja iz naloženega grmičevja se imenuje Benje živa meja ali živa meja iz mrtvega lesa. Stebri se uporabljajo za stabilizacijo in se v rednih intervalih zabijajo v tla. Vmes je obstoječe gradivo ohlapno naloženo. Sčasoma se živa meja iz mrtvega lesa razvije v živo mejo z različnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.
Ustvarite Benje živo mejo
Gradnja takšne žive meje ali ograje ne zahteva veliko truda in materiala. Velik del je navadno že na voljo na vašem vrtu ali pa ga lahko poceni ali brezplačno kupite prek oglasov na internetu ali pri sosedih na vrtu.
Pravi material
Načeloma je primeren vsak les, vendar je vseeno smiselno biti pozoren na nekatere značilnosti različnih vrst. Ker živa meja Benje ne sme ostati mrtva, je pravilno uporabiti les, ki še lahko kali in raste. Zato so primerni:
- različne vrste pašnikov
- lešnik
Robide tudi zelo hitro in dobro rastejo iz rezanih trt. Na žalost divje robide hitro prerastejo celotno živo mejo in so zato nezaželeni.
Primerna so tudi sadna drevesa, drugi listavci in les iglavcev. Grm mora biti približno enake dolžine. Za rahljanje lahko uporabite tudi drevesne štore in debelejše veje. Tudi zelene odpadke in listje lahko shranite v živo mejo.
Kot stebre lahko uporabite debele ravne veje, zanje potem ni treba kupovati dodatnih vej.
Potrebno orodje
- po možnosti zemeljski sveder (samo za težka, zbita tla)
- kladivo
- škarje
- Škarje za obrezovanje ali žaga
Izdelava žive meje Benje – navodila
- Določite dolžino, širino in višino žive meje
- Višina ne sme presegati 150 cm, sicer se bo težko kopičila in postala nestabilna
- Določite razdaljo stebra glede na najdaljše veje ali vejice
- Zabijte stebre v zemljo na ustreznih razdaljah
- Med stebre položite veje in vejice
- Rahlo nanesite debelejši in daljši material na dno, da oblikujete votline
- Med stebre vpletite dolge veje
- S škarjami za obrezovanje ali žago obrežite vse štrleče veje
Zanimivosti o živi meji Benje
- Tudi če govorimo o mrtvi živi meji, ni nujno, da je les mrtev
- Sveži lesni potaknjenci so prav tako primerni kot starejši
- Živa meja se sčasoma poruši, to je namerno
- spodnja plast postane plast humusa
- Veter in živali prinašajo divja semena v živo mejo
- Te vzklijejo in obogatijo živo mejo z različnimi rastlinskimi vrstami
- Grmičevje se lahko kasneje spet zloži
- Ne zbijajte žive meje, sicer so ogrožene živali v votlinah
- Živa meja Benje se dobro obnese le v povezavi z naravnim vrtom
- drugače živa meja dejansko ostane večinoma mrtva
Vprašanja o živi meji iz mrtvega lesa
Živa meja iz mrtvega lesa na splošno zahteva malo dela, ne zavzame veliko prostora, nudi dobro zasebnost in je primerna za zaščito različnih živalskih vrst. V nasprotju z zasajeno živo mejo, na primer, ni treba zalivati in ni treba posekati podrasti ali plevela.
Sem sodijo različne vrste žuželk, katerih ličinke se prehranjujejo z mrtvim lesom ali uporabljajo živo mejo kot skrivališče. Po drugi strani pa se čez čas pojavijo tudi sesalci, npr Ježek ali miši. Tudi posamezni plazilci npr kuščarji oz Mravske kače lahko uporablja živo mejo. Živa meja iz mrtvega lesa je zelo pomembna tudi za ptice, ki lahko gnezdijo v živi meji, če je dovolj gostote in širine.
Za živo mejo Benje je najbolje, če je večji del leta pri miru. Šele takrat se lahko samostojno razvija in rastline in živali najdejo prostor, ki jim ponuja življenjski prostor. Vzdrževanje žive meje iz mrtvega lesa ne zahteva veliko dela. Če posamezni grmi uspešno poganjajo in rastejo, jih je morda treba občasno ob straneh skrajšati, da živa meja ne postane preširoka. Morda bo treba tudi izrezati nekatere rastline, ki se razvijajo hitreje kot sama živa meja, na primer: Kopriva ali robida.