Globoke ali plitke korenine?

Globina korenine je odvisna od različnih dejavnikov

Pričakovana globina korenin pa ni odvisna le od vrste in sorte plodov, saj se koreninski sistem zagotovo lahko prilagodi obstoječim razmeram. Drevesa se zelo globoko ukoreninijo le, kadar je to nujno potrebno – na primer zato, ker je podzemlje peščeno, suho in slabo s hranili. V tem primeru bo drevo poskušalo iztegniti svoje korenine globlje, da bi tja dobilo vitalno vodo in hranila. Nasprotno pa korenine ostanejo na površini tudi pri globoko ukoreninjenih, ko se zemlja strdi oz je preprosto preveč mokro - drevo poskuša to narediti z razvojem netipičnega koreninskega sistema bypass. Tudi samostojna posamezna drevesa imajo pogosto globlje korenine kot drevesa v skupinski zasaditvi.

Tipični koreninski sistemi priljubljenih vrst sadja

Poleg že naštetih dejavnikov, ki vplivajo na globino korenin, obstaja še ena točka, ki pomembno vpliva na nastanek koreninskega sistema: podlaga. Običajno so vsa sadna drevesa

rafinirano, pri čemer osnova tvori korenine in tako tudi določa, v katero globino segajo. Cepljena žlahtna sorta na to nima vpliva, zato morate vedno poznati podlago in njen koreninski sistem. Šele takrat lahko sadno drevo skozi sajenje dobiti optimalno okolje. Naslednja razvrstitev vam pokaže, na katero vrsto korenin običajno prištevajo številne priljubljene sadne vrste – pod pogojem, da niso bile cepljene na drugače ukoreninjen substrat.

Plitva korenina

Večina vrst sadja - tako drevesnih kot grmovnih sadežev - spada v skupino s plitkimi koreninami. Sem spadajo jabolka, češnje, lešniki (grm), pa tudi ribez, kosmulje, robide in maline.

Globoke korenine in srčne korenine

Globokokoreninarji lahko razvijejo glavni koren, vendar jim tega ni treba storiti v vsakem primeru. Srčne korenine so po drugi strani rastline, ki razvijejo precej kompaktno, globljo podlago. V to skupino spadajo na primer plodovi oreščkov, kot so orehi in lešniki, kostanj in hruške.