Uporabite Zeobacter lith v vrtnem ribniku v 8 korakih

click fraud protection

Ustrezna kakovost vode v vrtnem ribniku je pomembna, a vzdrževanje nje žal ni lahka naloga. Običajno se uporabljajo zapleteni in ne poceni filtrirni sistemi, ki porabijo veliko časa in običajno tudi energije. Zeobacter lith bi moral biti alternativa:

    • (1) Osnovni material zeobakterlita je zeolit, porozna kamnina. Zeoliti so minerali, ki so del naravnih sestavin naše zemeljske skorje, lahko pa jih pridobimo tudi umetno. Minerali imajo edinstveno strukturo votline z velikim številom por in kanalov, kar ima za posledico ogromno notranjo površino. En gram zeolita ima lahko površino do 1000 kvadratnih metrov. Zaradi tega imajo zeoliti podoben učinek kot aktivno oglje, toksini, kot je z. B. Amoniak se usede v pore in se lahko uporablja kot naravni filter.
    • (2) Zeobakterlit je zeolit, ki je bil poseljen z mikroorganizmi. S tem se poveča prečiščevalni učinek zeolita, povečala naj bi se uporaba Zeobacterlita naravno-biološki načini zagotavljajo, da je ravnotežje vode vzpostavljeno in trajno se vzdržuje. Zeobacter litij absorbira velike količine organskega dušika, jih veže in deluje kot ionski izmenjevalec, ki razgrajuje zelo strupen amonij. Amonij je strupen za ribe in druge vodne živali, spodbuja rast alg in lahko povzroči evtrofikacijo ribnika. Že najmanjše koncentracije amonija so zelo škodljive za ribe. Če je vsebnost kisika v vodi npr. B. Če je temperatura nizka, lahko amonij poškoduje škržni sistem, hitrost rasti pa moti tudi amonij. Mineral popravlja tudi trdoto vode, ker med natrijevimi, magnezijevimi in kalcijevimi ioni potekajo procesi ionske izmenjave. To ima pomemben puferski učinek, voda je v določenih območjih pH vrednosti (pribl. 7,0 - 7,5) nevtralizirano. Druge snovi, ki se lahko absorbirajo, so npr. B. prosti klor, težke kovine, cezij in stroncij.
    • (3) Uporaba je preprosta: Zeobacterlite preprosto damo v posodo, priporočljive so mrežaste vrečke ali PVC posode v obliki steklenice v temni barvi z veliko majhnimi luknjicami. Posodo napolnimo z zeolitom in postavimo v ribnik, najbolje v cono plitke vode. Koliko Zeobacterlita potrebujemo, je odvisno od onesnaženosti vode, količina je lahko od enega do pet kilogramov na 1000 litrov vode. Ko se stanje vode izboljša, se lahko količina zmanjša za polovico.
    • (4) Zaradi uporabe Zeobacter litha bi morali biti filtrirni sistemi odveč. Rastlinska vegetacija se mora povečati tudi brez rastlinskih gnojil. Barve rib naj bi postale intenzivnejše, bolezni rib se skorajda ne bi več pojavljale, tako da se lahko uporaba zdravil v ribniku skoraj popolnoma ustavi.
    • (5) Zeobacter lith ponuja več prodajalcev, npr. B. od podjetja Heissner GmbH iz 36341 Lauterbach, www.heissner.de. Prodaja Zeobakterlith na Amazon, www.amazon, Yatego, www.yatego.com in trgovinah s strojno opremo, z. B. Hornbach, www.hornbach.de, je na voljo tudi po nizkih cenah na eBayu.
    • (6) Zeolit ​​brez mikroorganizmov je treba regenerirati; to deluje z uporabo kuhinjske soli. Da bi to naredili, vodo damo v posodo, ki lahko zadrži količino zeolita; na liter vode je treba raztopiti 5 gramov namizne soli brez joda. Kontaminirani zeolit ​​dodamo raztopini slane vode in pustimo stati 24 ur. Nato je treba zeolit ​​dobro sprati, nato pa ga lahko ponovno uporabimo. Če se Zeobacter lit regenerira na ta način, se bakterijske kulture uničijo in Zeobacter lit postane običajen zeolit.
    • (7) Zeobacter lith naj bi deloval veliko dlje kot zeolit. Kdaj je čas za regeneracijo, lahko odčitate iz vrednosti vode. Obstajajo lastniki ribnikov, ki imajo Zeobacterlith v vodi 10 let brez regeneracije. Če morajo bakterijske kulture le delovati z normalno silo, bodo zdržale dolgo. To se lahko zgodi zlasti v naravnih ribnikih, kjer je treba nevtralizirati manj onesnaževalne snovi. Onesnaževanje je pogosto posledica izhlapevanja različnih plastičnih materialov, zato bolj naraven kot je ribnik zasnovan, dlje bo zeobakterlit ohranil svoj učinek.
  • (8) Kdor dvomi v to ali samo želi natančno vedeti, kaj pomeni kakovost vode, lahko Naj v laboratoriju raziščejo zmogljivost ionske izmenjave, vendar te preiskave žal niso poceni (približno 200 eur).