Divji šparglji: kje rastejo? Evo, kako ga gojite

Istra je zelo gosto gozdnato območje na Hrvaškem, kjer zelo bujno uspeva divja zelenjava, znana tudi kot zeleni ali gozdni šparglji. Vsako leto med marcem in majem se na tisoče Hrvatov odpravi v gozdove nabirat in nabirat, delikatesi so posvečeni celo celi festivali. Tudi zelene šparglje gojijo že tisočletja. Rimljani naj bi zelenjavo prinesli čez Alpe. Zelene šparglje je lažje gojiti kot bolj znane bele šparglje, čeprav gre za isto vrsto, zelenjavne šparglje (Asparagus officialis).

Divji šparglji pogosto sploh niso šparglji

Če na tedenski tržnici naletite na "divje šparglje" ali "gozdne šparglje", običajno ne gre za zeleni šparglji iz Istre - ampak mladi kalčki pirenejske mlečne zvezde (Ornithogalum pyrenaicum). Tega večinoma uvažajo iz Francije in ga lahko pripravimo podobno kot prave šparglje. Poleg pirenejske mlečne zvezde, ki je nedavno dodana botanični družini špargljev, se podajo tudi mladi poganjki divjega hmelja in kozje brade.

Pirenejska mlečna zvezda (Ornithogalum pyrenaicum)

Pirenejska mlečna zvezda izvira – kot že ime pove – iz redkih gozdov Pirenejev, gorovja med Španijo in Francijo. Ponekod v Alpah pa se pojavlja tudi divje. Je sredozemska rastlina, ki jo običajno lahko gojimo tudi pri nas, vendar ni trdoživa. Rastlino razmnožujemo s čebulicami ali semeni, ki jih dobite v specializiranih trgovinah. Pyrenean Milk Star postavite na svetlo, vendar ne neposredno sončno mesto. Idealna je običajna vrtna zemlja, vendar mora biti brez apna. Mlade poganjke pred cvetenjem lahko uporabite kot divje šparglje.

Divji hmelj/navadni hmelj (Humulus lupulus)

Večina ljudi bi morala vedeti, da je hmelj bistvenega pomena za varjenje piva. Po drugi strani pa je manj pogosto, da lahko nežne mlade poganjke te pri nas zelo razširjene divje rastline uporabimo tudi kot zelenjavo. »Divje šparglje«, imenovane tudi pravi ali navadni hmelj, lahko nabiramo neprekinjeno med aprilom in julijem. Najdemo ga na nasipih in gozdnih robovih, kjer se vzpenja po drevesih in drugih grmovnicah ter zraste do šest metrov visoko. Uporabljajo pa se le mladi poganjki hmelja, ki so dolgi do 15 centimetrov. Pozor: Pri nabiranju obstaja nevarnost zamenjave z razraslimi trtami in strupenim brjonom.

Kozja brada (Aruncus dioicus sin. silvestris)

Mlade poganjke divjega kozjega bradača, ki je razširjen v srednji Evropi, lahko uživamo tudi kot »divje šparglje«, čeprav tudi to seveda ni špargljeva rastlina. Zelnate, zelo dekorativne cvetoče rastline ne najdemo več le v gozdovih, temveč tudi na številnih vrtovih. Šteje se, da je zelo enostaven za nego in nezahteven. Spomladi nabiramo največ 10 do 15 centimetrov dolge kalčke, ki jih pikiramo kot šparglje. Uporabljamo pa le poganjke, na katerih se listi še niso odprli – sicer bodo oleseneli in zaradi večje vsebnosti cianovodikove kisline grenki. V prejšnjih časih so mladi kalčki gozdnega kozlička brade veljali za »šparglje revežev«.

Divji šparglji iz Istre

– Cela regija slavi zelene gozdne šparglje –

Zeleni šparglji, ki v južni Evropi pogosto rastejo divje v redkih gozdovih, so pravi zelenjavni šparglji. Skupno z ostalimi »divjimi šparglji« pa ima ta dejstvo, da se pri nas dejansko uživa le poganjek. Poleti požene zel zelenega šparglja. Predvsem v Istri so gozdni šparglji del tamkajšnje kulture, v času trgatve med marcem in majem pa marsikje potekajo prave fešte špargljev. Medtem ko v Nemčiji šparglje tradicionalno postrežejo s šunko, krompirjem in holandsko omako, jih imajo Hrvati radi aromatične palčke, najbolje kot omleta, v juhi ali rižoti ali kot okusna priloga k mesu in ribje jedi.

Zeleni šparglji na domačem vrtu

Tako kot beli šparglji so tudi zeleni šparglji trajnica, ki potrebuje stalno gredico za enkratno spomladansko žetev vse leto. Šparglji potrebujejo veliko prostora, potrpljenja in dobrih rastnih pogojev. Gojenje v loncih ali kadeh ni mogoče zaradi velike količine potrebnega prostora. Idealna gredica za šparglje vsebuje dobro zemljo, bogato s hranili, in je popolnoma brez plevela. Če pa so razmere primerne, bodo zeleni šparglji poganjali vsaj deset let – pogosto tudi do 20 let. Če želite to narediti, pa morate gredico redno pleti in jo spomladi prekriti z zastirko.

Kako gojiti zdrave zelene šparglje

Če želite gojiti šparglje – bele ali zelene – potrebujete veliko potrpljenja. Prvo leto po sajenju ne smete pobrati niti enega kalčka, drugo leto pa, odvisno od sorte, največ nekaj kalčkov. Po drugi strani pa je obremenitev v prvih nekaj letih precej velika. Vendar se trud splača, saj rastline v naslednjih letih vztrajni trud povrnejo z obrestmi. Od sajenja do prve žetve lahko pričakujete približno tri leta – razen če ste šparglje posejali, potem pa boste morali počakati še eno leto.

Ustvarite idealne rastne pogoje

Kot vsi šparglji tudi gozdni šparglji potrebujejo zelo dobro odcedno zemljo, bogato s hranili. Ta naj bo čim bolj peščena, rahlo vlažna – in brez vodnega kamna. V vrtu s težko, ilovnato zemljo posajene podlage nimajo možnosti. V takih primerih je edina možnost dvignjena gredica s posebej zmešano zemljo, ki naj vsebuje veliko komposta. Tudi v gredico je treba že prejšnjo jesen na za to določeno mesto za sajenje vložiti veliko gnoja ali zrelega komposta. Gnojilo previdno vnesite in pustite, da zemlja počiva do pomladi.

Zelene šparglje posadite zgodaj spomladi

Zelene šparglje lahko sejemo, vendar s tem podaljšamo karenco do prve žetve. V specializirani trgovini je bolje nabaviti zgodnje koreninske koščke, tako imenovane kremplje, ki jih je treba dostaviti aprila in takoj posaditi. Kasnejše zasaditve niso več uspešne. Preden posadite korenike, jih približno eno uro namočite v mlačno vodo. In takole je posajeno:

• Vrtno zemljo dobro zrahljamo
• Po potrebi dodamo še nekaj zrelega komposta
• Izkopljite sadilne jarke 25 centimetrov globoko in 50 centimetrov široko
• Sadilna razdalja je 50 centimetrov
• Medvrstna razdalja tudi 50 centimetrov
• Uporabite korenike z na vse strani razprostrtimi koreninami
• in pribl. 10 centimetrov visoko prekrijemo z mešanico zemlje in komposta

V nasprotju z belimi pa zelenih špargljev ni treba zlagati na kup, kar olajša njihovo vzgojo.

Koliko podlag posaditi?

Med obiranjem bo iz vsake podlage zraslo od 10 do 12 stebel. Za štiričlansko družino računajte z vsaj 12 podlagami, za katere potrebujete štiri metre dolgo vrsto ali gredico 1 x 2 metra.

Pravilna nega zelenih špargljev

V prvem letu pridelave se korenike ne smejo izsušiti. Zato jih morate redno zalivati, še posebej, ko je suho. Poleg tega je treba plevesti vznikle plevele. Šparglje, ki so prvo leto precej redki, odrežemo šele pred zimo in jih odložimo na kompost. Tla vsako pomlad mulčimo. Prav tako ne škodi, če uporabite palice za zaščito zrelih zelenih rastlin pred zlomom v vetru. Drugo leto po sajenju zelene šparglje v začetku pomladi izdatno pognojimo z gnojem ali kompostom. Pobiranja pa še ni, da rastlinam ne bi vzeli energije.

Pogoste bolezni in škodljivci

Kot vsaka druga rastlina ima lahko tudi gozdni špargelj težave z nekaterimi škodljivci in povzročitelji bolezni. Polži na primer radi jedo nežne vršičke špargljev. Da bi to preprečili, lahko gredico zaščitite s polžasto ograjo in jo tudi pomulčite z ostrim prodom.

Špargljev piščanec in njegove ličinke se prehranjujejo tudi z aromatično zelenjavo. Okužbo prepoznate po plazečih in letečih hroščih z vidnimi črnimi in rumenimi progami ter sivimi ličinkami, ki so prilepljene na rastlino. Tako hrošče kot ličinke in črne jajčece pobiramo ročno.

Prizadete dele rastline uničimo (ne na kompost!), da preprečimo nadaljnje širjenje. Če po drugi strani vaša kultura špargljev razvije le šibke, tanke šilce, so lahko za to različni vzroki: V tleh lahko primanjkuje hranil, vendar je lahko krivo tudi prezgodaj, predolgo ali preveč žetev biti.

Nabirajte zelene šparglje

V Istri se sezona špargljev pogosto začne že marca. Ker je vreme v naših zemljepisnih širinah v tem času pogosto še zimsko, se trgatev začne Seveda šele kasneje - običajno med aprilom in junijem lahko jeste tanke, zelene šparglje vbod Te pobiramo le, ko so glave še zaprte. Palice odrežite tik nad tlemi. Po žetvi pustimo, da poganjki poženejo. Ob dobri negi lahko zeleni šparglji obrodijo več desetletij, vendar morate za vsako novo sajenje izbrati novo lokacijo. Stara tla so na tej točki zdaj izčrpana in potrebujejo čas regeneracije.

Zaključek

Z izrazom »divji šparglji« označujemo mlade kalčke različnih rastlin, tudi domačih, kot sta navadni hmelj ali kozja brada. Spomladi na tedenskih tržnicah lahko včasih kupite nežne mlade poganjke pirenejske mlečne zvezde kot "divje šparglje" ali "gozdne šparglje". Če pa želite okusiti prave divje šparglje, lahko zelene šparglje, ki v južni Evropi pogosto rastejo divje, vzgojite kar na svojem vrtu. Kolice tega šparglja – ki je iste vrste kot beli šparglj, vendar drugačne sorte – so temno zelene in precej tanjše od belih špargljev. Poleg tega je zelenjava bolj aromatičnega okusa.

Več o zelenjavi